POT IN PRIHOD DOMOV
Poti domov sem se res bala, saj še nisem bila prepričana vase, da to zmorem, spraševala sem se, kaj če bo med potjo lačen pa ne bom imela mleka oz. ne bo hotel vlečt, kaj če se začne jokat pa ga ne bom znala umirit, mu bo prevroče, mu bo prehladno.....dan ko so me odpustili iz porodnišnice je bil res vroč sončen dan in res me je skrbelo kako bo v avtu, spakirala sem svoje stvari malega posedla v lupinico (ki sta mi jo posodila ati in njegova punca -lupinico, voziček 3v1) in odšli smo proti avtu, najprej sva se ene 10min matrala, da sva poštudirala kako zavraga zapet lupinico (predlagam vam da že pred porodom probate kako se zapne lupinica v avto, da potem ne bo težav), ko sva lupinico končno zapela sva se odpravila v avto takrat še Golfa brez klime, res je bilo vroče mali je imel oblečen body z dolgimi rokavi, hlačke z stopalkami, jopico in kapico, čez pa sem ga pokrila še z tanjšo dekico, v avtu je mali spal, ko smo v postojni zavili na avtocesto je vse izgledalo super, vožnja je tekla gladko kar naenkrat pa je radijska voditelica napovedala da je na avtocesti med Postojno in Logatcem zastoj zaradi prometne nesreče, oooo šit mene je takoj zagrabila panika in še mali se je zbudil takoj, ko so se avti začeli kopičiti, stali smo v koloni in se premikali čisto po polžje in evo jok.....odkrila sem ga saj sem bila 100% da mu je vroče, tudi jopico sem mu odpela in mu v usta dala dudo, ki pa ni pomagala, ja nič vzela sem ga v naročje saj smo z avtom itak stali (MED VOŽNO NE IMEJTE OTROKA V NAROČJU KER JE NEVARNO) in ga "priklopila" na mlekomat, nekaj časa je lepo jedel, čez čas pa konec jok, na srečo smo se takrat začeli hitreje premikati in malega sem položila nazaj v lupinico, kjer je spet zaspal.
Ko smo prišli domov sem si oddahnila, vstopila sem v najino malo hišico in povsot so bili baloni, čestitke, voščilnice, darila, mali medvetki, slike, ressssssss lepo, hiša je bila tudi v NULO spucana za to se moram zahvalit mojemu Nejcu in pa njegovi sestri Klari, saj sem jima res hvaležna, doma je vse teklo tako kot je treba, mali je spal midva pa sva se po DOLGIH 3 dneh v porodnišnico končno lahko malo stisnila.
Kot vsaka punca, nosečka, žena sem tudi jz pričakovala da bo po porodu zveza tekla tako kot je prej da bo vse lepo božansko saj smo vendarle zdaj še bolj povezani z otročkom, no pa resnica ni ravno taka saj ženski hormoni po porodu delajo 150 na uro, bila sem sitna vse mi je šlo na živce, še vedno sem vsak dan jokala zaradi stvari, ki so bile čisto nepomenbne, vsaka beseda me je prizadela, če ni bil kozarec na mestu kjer sem hotela sem bila totalno razočarana in sitna in take bedarije...bejbe naj vam povem da svoje fantkote bodoče očke pripravite na ta naval hormonov, da bodo ohranili mirne živce in vam stali ob strani dugače boste doživeli popolno bombo med vama tako kot sva jo midva, ker na to nisva bila pripravljena, saj čez čas se umiri, lahko pa zaradi takih bedarij propade zveza ali pa ve padete v poporodno depresijo zaradi sekiranja in brez podpore.
prvih nekaj tednom svetujem da si dobite pomoč naj bo to pomoč od tašče, mame, babice, prijateljice, moža, KOGARKOLI samo da vi nekaj časa počivate, se res potrudite za dojenje in se lepo povežete z otročkom. Jaz sem bila že prve dni v popolnem zagonu, delala sem vse kot pred porodom in zato se še danes sekiram, da nisem na začetku več svojega časa posvetila dojenju, zato nama najbrž dojenje tudi ni steklo...
Želim vam lep porod in sploh lep prihod domov in veliko razvajanja po porodu!
lp, mamisaraocinejc
Komentarji