REŠI ŽIVLJENJE






Ker sem tudi sama mama in ker sem tudi gasilka sem se odločila, da vam na kratko opišem postopke in ukrepe, če pride do kakršne koli situacije, da bi morali svojega ali tujega otroka rešiti oz. mu pomagati, če pride do nezgode.

Ko sem delala izpit za gasilko, smo se se marsikaj naučili pa vendar človek z leti to pozabi in mislim, da bi vsak izmed nas moral na vsake par let če ne celo vsako leto obnavljati znanje prve pomoči, ker nikoli ne veš kje te čaka, da boš ravno ti tisti, ki bo mogoče rešil življenje.

Tudi jaz sem že veliko stvari pozabila in ne vem kaj bi bilo če bi se znašla v bilo kateri situaciji, še posebej če bi šlo za mojega otroka, zato sem se odločila, da si spet preberem nekaj stvari o prvi pomoči in s tem obudim spomin in se mogoče vsaj malo pripravim, če pride do katere od teh naštetih nezgod in s tem bom pomagala tudi vam, ker so marsikatera predavanja o prvi pomoči plačljiva in vem, da si jih nekateri ne morete privoščiti upam da vam bo to vsaj malo koristilo.

ELEKTRIKA

Če pride do tega, da otroka strese elektrika (vsi vemo, da so otročki zelo radovedni in radi vtikujejo prste in različne igračke v utičnice, hitro lahko pride do nezgode), NAJPREJ preverimo, če je varno za nas, da pristopimo do njega, ali je ta še vedno v stiku z napetostjo, ker če je lahko pride do tega da boste žrtev tudi vi in nihče vam ne bo mogel pomagati.
Nato preverimo stanje zavesti, otročka pocukamo, vščipnemo. se ga rahlo dotikamo in ga kličemo po imenu. POMEMBNO je da otroka ne dvigujemo in stresamo. Pri dojenčkih pričakujemo, da bodo zajokali, pri malo večjih otročkih pa da se bodo oglasili z besedami ali jamranjem, če ni odgovora in če se otrok še vedno ne odziva to pomeni, da je otroček še vedno nezavesten, za nas starše je to zelo stresna situacija ampak se moramo kontrolirati, da nas ne zagrabi panika, ker tako ne bomo mogli pomagati otroku.
Prva stvar, ki jo naredimo je seveda da pokličemo nujno medicinsko pomoč, tudi deremo se, da nas bo mogoče kdo od mimoidočih ali sosedov slišal in nam prišel pomagat.
Pri otroku takoj preverimo, če ima znake življenja in sicer tako, da glavo prislonimo nad njegova usta in nosek in poslušamo če slišimo če diha in če čutimo njegovo sapo, med tem pa gledamo njegov prsni koš, če se dvIguje.
Če otrok ne kaže znake življenja, TAKOJ začnemo z postopkom oživljanja.

OŽIVLJANJE DOJENČKOV IN OTROK

Oživljanje dojenčkov in otrok se razlikuje od oživljanja odrasle osebe in sicer pri dojenčku namesto začetne masaže srca najprej izvedemo 5 rešilnih vdihov.

1. Najprej sprostimo dihalno pot, dojenček naj leži na hrbtu z glavico v nevtralnem položaju (kar pomeni da je ne obračamo in dvigujemo kot pri odraslem človeku) in mu dvignemo bradico.

2. Zajamemo sapo, z usti objamemo NOS IN USTA dojenčka, tako da stik dobro tesni.

3. Naredimo vpih, ki naj traja približno 1.5 sekunde, tako da se prsni koš vidno dviga (če se prsni koš ob vpihu ne dvigne nekaj delamo narobe).

4. Ponovimo 5x

5. Ocenimo znake življenja (spontano gibanje, kašlanje, jok, dihanje), iščemo jih največ 10 sekund

6. Če so znaki gibanja prisotni nadaljujemo z umetnim dihanjem, dokler dojenček ne zadiha sam, če pa noben od zgoraj naštetih znakov ni prisoten začnemo z zunanjo MASAŽO SRCA, ki jo združimo z umetnim dihanjem torej 30:2 kar pomeni 30 pritiskov na srce in 2 vpiha ter tako dalje...

7. MASAŽO SRCA IZVAJAMO:
-na mestu, ki je 1 debelino prsta nad mestom, kjer se združita reberna loka
-na prsnico pritiskamo z DVEMA prstoma (kazalec in sredinec ali prstanec in sredinec), položimo drugega ob drugem na spodnjo tretjino prsnice  in izvajamo masažo.
-prsnico potiskamo za 1/3 globine prsnega koša
-Če je otrok večji masažo izvajamo z celo dlanjo ne samo z dvema prstoma

8. Z oživljanjem nadaljujemo, dokler dojenček ne pokaže znake življenja, dokler ne pridejo reševalci ali doklar se popolnoma ne izčrpamo.


ZAPORA DIHALNIH POTI Z TUJKOM

Naj pogosteje se pojavijo te težave, pri majhnih otročkih, ki zelo radi raziskujejo in vsako stvar zelo radi tudi okusijo, tako lahko pride do tega da otrok majhno stvar pogoltne in nastane težava.(kovanec, frnikula, kamenček,....)

Če je otrok še pri zavesti ga spodbujamo k kašlanju, dokler je ta učinkovit.

 1. Dojenčka namestimo tako da je s trupom na vaši podlahti obrnjen na trebuh z glavo navzdol, če je dojenček že tako velik, ga lahko tako poležete tudi v svojem naročju (nikoli pa na trdo površino)

2. Z zgornjim delom druge roke 5x udarimo po hrbtu MED LOPATICAMA

3. Če tujek ne izleti, je treba dojenčka obrniti tako, da z hrbtom leži na podlahti oz v naročju z glavo nagnjeno navzdol.

4. Nato izvedemo 5 pritiskov na prstni koš, na istem mestu kot pri zunanji masaži srca s hitrostjo 1 pritisk v 1 sekundi.

5. Izmenjave izvedemo 5 udarcev med lopaticami in 5 pritiskov na prsni koš vse do izpada tujka oz. do prihoda reševalcev.

6. Če pri dojenčkih zaznamo odsotnost zavesti, dihanja  in delovanja srca , pričnemo z postopkom oživljanja


PROMETNA NESREČA

Prvo pravilo je, da otročke v avtu prevažamo v avtosedežu, ki je pravilno in fiksno nameščen in pripet.
 Če pride do prometne nesreče je pomembno, da najprej poskrbite za varnost (svojo in otrokovo).
Otroka ne premikamo, preden ne ugotovimo kako hudo je poškodovan, razen če mu grozi nevarnost, ki je ne moremo odpraviti ( ogenj, dereča voda, možnost naleta vozil,...).
Takrat otroka ne vzamamo iz otroškega sedeža ampak ga iz avta vzamemo z sedežem vred, če je seveda to mogoče.

1. Najprej preverimo znake življenja in odzivanja, če se otroček lepo odziva, ga ne dvigujemo, samo pogovarjamo se z njim čimbolj pomirjujoče do prihoda reševalcev, nikoli mu ne dajemo za pit in zajest.

2.Če se otroček ne odziva takoj pričnemo z postopki oživljanja, čimbolj previdno in z čimanj premikanja ga odložimo na ravno podlago, ker je lahko poškodovana hrbtenica, zato moramo biti res zelo previdni, da ne pride do še hujših poškodb.

3.Pri prometnih nesrečak smo pozorni tudi na zunanje krvavitve , ki jih moramo čim hitreje odpraviti in sicer tako, da tiščimo sterilno gazo ali čisto tkanino na mestu krvavitve ali pa to mesto ( če je možno) povijemo z povojem.
Če je otrok budem poskušamo biti ves čas ob njem ter nanj delovati čimbolj pomirjujoče.


(VEČ NAPIŠEM NASLEDNJIČ) upam, da sem vam vsaj malo pomagala, lahko tudi delite, da bo več mamic prebralo in bilo vsaj malo ozaveščenih o teh stvareh.


lp, mamiSara❤❤

Komentarji