STRAH

Ko sem bila še majhna je bil zame strah, da bom izgubila svojo najljubšo igračko, da ne bom za rojstni dan dobila nobenega darila in da mi bo božiček prinesel palico.
V najstniških letih me je bilo strah, da me mami ne bo pustila žurat, da fanta, ki mi je všeč ne bom zanimala...

Ko pa sem prvič v rokah držala mojega otroka, se je strah spremenil v moj vsak dan - kako bom skrbela za njega, mu bom dajala vse, kar potrebuje in ali mu bom dobra mama.
 Že v porodnišnici me je bilo strah, saj o teh stvareh še niti nisem vedela veliko, strah me je bilo, kako bom lahko nadzirala samo sebe, ko bo Tian jokal, kako ga bom umirila, ampak čez čas sva se navadila eden na drugega.

Mislim, da ko imaš otroka je strah vedno prisoten, ko nekdo drži Tiana v naročju me je strah, da ga drži narobe, da mu bo padel..., ko se z Tianom odpraviva od doma in, ko se usedem v avto, me je še isti trenutek strah, kako se bo vožnja končala in kaj me čaka vmes.
Ko je bil Tian bolan me je bilo strah-kako mu naj pomagam, kaj če še bolj zboli, kaj ga boli...

S temi strahovi se srečujem vsak dan, mogoče kakšen dan še preveč pretiravam, recimo, ko sem mu začela uvajati gosto hrano me je bilo res pošteno strah, da se mu bo kakšen košček zataknil ali pa ga bo preveč odgriznil, vedno, ko je med hranjenjem začel kašljati, me je prešinil strah in panika kaj naj naredim.

Ko postaneš starš strah ni več isti. Ni te več toliko strah zase, strah te je za svojega otroka.

Res spoštujem mamice, ki imajo bolne otročke in ostanejo močne, ker mene že kakšna manjša stvar spravi iz tira, vsi pravijo, da sem preveč občutljiva in panična oseba, ampak taka pač sem, žal tega ne morem spremeniti, to je del mene in to bo del moje družine, vedno me bo strah pa ko bo Tian star 10 let ali pa 40, vedno bo moj otrok in vedno me bo strah in bom storila vse, da bo mojemu otroku dobro, da bo imel vse potrebno kar bo rabil.

Tole pa je zapisala neka punca v svojem članku in se z njo povsem strinjam:

"Strah je kljub vsemu lahko tudi dobronameren, če si ga le dovolimo prepoznati. Ob prepoznanju vzroka strahu si lahko v svojem življenju naredimo veliko dobrega in to se odraža v smislu pozitivnih pogledov na življenje. Za le-te je potrebno v naslednjem koraku strah sprejeti in ga preseči"
tukaj

Kaj pa je vas najbolj strah?

lp,mamisaraocinejc